Po dolgem času je tu nekaj bluesa, tistega izvirnega, vsaj v pesmih "Mance Lipscomb" in "Prihodnost", v najdaljši "Balistik Frančeska Stomp" pa se pojavijo celo orglice. Ostalo so običajne izvedbe z bolj ali manj kitarskim legatom s kakšnimi manjšimi eksperimentalnimi izleti, kar pa je redno najbolj navdušujoče, so besedila, tokrat dobesedno vse o vsem in vsačesar, tako da je to kompilacija različnih tem o podgani, prvoj dami, hecanju z zgodovinskimi vlogami, številne metafore za pasje čase, pretekle in sedanje čase, rekovalescentni odpatki in čisto na koncu pride "Goodbye, teens", vendar ne gre za priredbo Plavega orkestra.

Balistik Frančeska Stomp:



Torej, čeprav je ta album snemal dva dni, nekako dobiš vtis, da je avtor imel v mislih nekaj povsem drugega, a je izpadlo tako, kot je. Dokončano, a brez ustreznega koncepta.

Naslovi: 1.Podgana bi rada bila ljubljena, 2.Prva dama, 3.Mance Lipscomb, 4.Petnajsti november, 5.Barabe rekonvalescentne, 6.Prihodnost, 7.Pred prazniki, 8.Balistik Frančeska Stomp, 9.Goodbye, teens

ocjena albuma [1-10]: 5

horvi // 18/02/2024