Ob vstopu v novo produktivno fazo je Matej v začetku pomladi 2023 nadaljeval z izdajanjem precej solidnih albumov. Tu je povsem resen glede na horizonte človeških razmer in dojemanja s kitarskimi mish-mash stilizacijami psihedeličnega rocka. Za to priložnost se je celo pohvalil s 5 povezavami na YouTubu, kar dovolj govori o predanosti vloženega truda. V prvem singlu "Bil si vojščak" govori o bleferju, nekakšnem luzerju, ki je skozi življenje poskusil vse mogoče stvari, a mu nič posebej ni uspelo, v naslednjem "Bloger" pa, uganili ste, secira vplivnežev najljubši poklic na čvrst rif rock 'imel bo milijon klikov na božanskem telesu'. Presenečenje je navdahnjena "Oj, ta noč milobe polna" na besedilo Ivana Cankarja v nežnem ambientalnem dekorju, zdaj pa preverite, kako uspešen je dekor za priredbo "Plavi snjegovi", sicer stare uspešnice Srebrnih Kril v elegični različici "Slej ko prej".

Bil si vojščak:



Bloger:



Oj, ta noč milobe polna:



Psihopati:



Slej ko prej:



Zame je priredba "Creeps like me" Lyla Lovetta iz leta 1994 z njegovega petega, hvaljenega albuma "I Love Everybody" veliko boljša priredba "Psihopati" z motečimi drhtajočimi in ohlapnimi disonancami ter navidezno radoživo vokalno obdelavo, ki se skriva ostro jedro besedila. Ostalo avtorsko gradivo, čeprav bi se iz nekaterih imen dalo sklepati, da je tukaj še nekaj priredb, na primer "Nekdo je v sobi", ki aludira na Slađano Milošević "Neko je tu (samnom u sobi)" kar je tudi posledica obilne psihodelije, okrašene z vzdušjem groze (torej in to naj bi bil singel) ali "Paleolitična obravnava", ki ustreza "Kenoziku" Idola, in klavstrofobičnosti Echo & The Bunnymen in zgodnjega Električnega orgazma, seveda v liričnih vidikih, medtem ko je glasba psihedeličen in počasen kitarski dark-wave. Odštekani acid-rock "Skušnjava bratov Rusjan (Peš ali s kočijo)" raziskuje tegobe norega intelektualca, tako kot bi se dobro napil in nakadel, išče kompromise med Malim princem, Styxom in Grand Coule Damom ter po mojem mnenju je najboljši komad neverjetna psihedelija "No no, averzija, no no" se zdi, da se v daljavi prebije skozi sempl trobente Disciplina Kičma iz 80-ih. Zanimivo, tisti vikend sem z dragom gledal film "Kako je propao rokenrol" Zorana Peze, Kičma pa je v mojem življenju obilno prisotna že od samega začetka po razpadu Šarla Akrobata. Za konec pa še zaključna "Ko ti mravlje zgrizejo obist", zagrizen rock z veliko kitarskega odjeka v zapuščini klasične R.E.M.-jevske melodije.

No, čeprav to ni najboljši del tega nenadnega Matejevega ustvarjalnega kroga s šestimi izdanimi albumi v dvajsetih dneh, se lahko postavi tik ob ramo razglašenemu "Fenotip", daj no, le malo pod njim.

Naslovi: 1.Bil si vojščak, 2.Bloger, 3.Nekdo je v sobi, 4.Paleolitična obravnava, 5.Skušnjava bratov Rusjan (Peš ali s kočijo), 6.O, ta noč milobe polna (Ivan Cankar), 7.No no, averzija, no no, 8.Slej ko prej (Plavi snjegovi, Novković - Tutič), 9.Psihopati (Creeps like me, Lyle Lovett), 10.Ko ti mravlje zgrizejo obist

Ocjena (1-10): 7,5

horvi // 12/11/2023