Lahko se zgodi, da se je Matej tu sladko pošalil na račun poslušalcev, analitikov in recenzentov, čeprav gre za enega najkrajših albumov v njegovi karieri. Traja le 11 minut in ima celo vrsto skoraj nedoumljivih paradoksov in zagonetnih pasti. Ime albuma je, poskusite ugotoviti, kaj točno, he-he-he. Njegova besedila so shizofreno manična, skoraj narejena za hardcor in black metal, tudi s surovo komičnostjo deatha, a načeloma niso tako ciljana. Natančneje, prikazan je njegov karikirani slog številnih metafor in personifikacij vsega in nečesa, kot da bi pogoltnil pozitivno žvižgajoč LSD, s poudarkom na manjših družbenih razprtijah, bojih in prepirih. Kaj pa sam, predvsem pa okolica, kot revoltirani pokojni Mark E. Smith, ki je znal "iz neba v rebra" streljati zgodbe o patrih, študentih, barskih kolegih, raznih antihumorih in v največji meri pogosto neizzvano, z ženskami, natakaricami, blagajničarkami, hipiji, groupie dekleti, nogometnimi navijači, skupinami, ki poskušajo zveneti kot njegov The Fall, skupinami, ki ne zvenijo kot The Fall, skupinami, za katere bi The Fall rad zvenel kot, glasbenim kritikom, ki ga ne ljubijo, glasbenim kritikom, ki ga ljubijo in tako naprej.

Eva ni ničesar kriva:



Tako se dan in noč tuhta o nečem: podarjanje vrtnic figurativnemu neznancu, mučenje s pitjem sadnega soka do onesvesti, čudni mitingi brez dimnika, Eva, ki jo je podrlo drevo, nenormalna zmeda z razdesetrimi nekaterega simbolnega kriveca, kot so krvave horror black/death scene, napolnjene z Zagorjem, odločitev, da se postane rocker, prihod Willieja Nelsona, ki udarja s kitaro po glavi, pa spet vrtnice, ki sproščajo strupene pline ... Eh, kdo bi to prenesel?

Ešli, Ešli, ti si me rešil, pred razbojniki si me osmešil:



Pravzaprav je to čuden tok misli, kot je izpraznitev glave v halucinogeno komično nadrealistično sanjsko sekvenco z veliko gegi in na videz nepovezanimi prizori, ki povzročajo popolno zmedo. Za singla sta bili izbrani dve temi, celoten album pa bi lahko priročno dali na YouTube, pa čeprav le kot eno trako, pri kateri si ni treba preveč razbijati glave, kaj točno predstavlja. V tem kontekstu je splošen cirkus abstraktne zabave zagotovljen. Narišite malo zdravega nasmeha na obraz.

Naslovi: 1.Ji boš poklanjal violetarože?, 2.Helvetičarnica, 3.Mitingi, 4.Eva ni ničesar kriva, 5.Eezbique, 6.Blejtantli je povedal, 7.Skorajda Olga, 8.Ešli, Ešli, ti si me rešil, pred razbojniki si me osmešil

ocjena albuma [1-10]: 7

horvi // 30/10/2023