Metal v sodelovanju z Matejom lahko je samo šala. Možno, ker je spremenil studio, novi je Kadore v Mariboru in za metal moraš imeti kitarsko distorzijo na riffu. Ja, obstaja ampak zvok je enak kot na vsaj 100 albumih. Se je malo poigral z riffom "I can't get no (satisfaction)" v satiri "Vzpon in propad Rolling Stonesov kot etničke skupnosti" še tu in tam zaigral glasneje močni blues "Plaz iz Kelmorajna" in ostali material se sliši kot zmešani sludge v de-kompozicije na robu kovine. Seveda eksperiment ki povezuje mitologijo z realnostjo: "Dokler bo tu Brkonja Čeljustnik" napoveduje konec sveta, Dedal in Ikar sta vzela kredit, skratka, komur je ostalo za ped poguma, sredi trga pleše lambado, vsi so veseli, grejo v trg, donijo popevke "Nutella kot mati" oblečena kot mati osmih otrok, grob je lepo porahljan ("Sestrična z družino")…



Tukaj je veliko humorja, prizori iz klasičnega metala, malo kri, prefinjena smrt, žrtev, gor s svežim truplom, nekaj primitivnega in tako naprej v njegovem stilu namiguje na splošne slike in dekor čeprav je to treba priznati, da ni veliko metalske ikonografije in svetovnega nazora. Poskus senzibilnosti brez veliko moči. Satira.

Naslovi: 1.Dokler bo tu Brkonja Čeljustnik, 2.Nutella kot mati, 3.Sestrična z družino, 5.Vzpon in propad Rolling Stonesov kot etnične skupnosi, 6.Stoletnik, 7.Mutec, 8.Plaz iz Kelmorajna, 9.Pozavna iz palačink, 10.Pečenka tik po umoru

ocjena albuma [1-10]: 6

horvi // 19/02/2022