MATEJ KRAJNC: Oddih minus (Slušaj najglasnije, 2021)
V rednih razmerah 70. album je velik raspon, ampak tudi je številka z 2021. leta ki ima dva podtrta rekorda: 300. ploščo v karijeri "B4" in presegel niz 58 albumov z 2020. kar se je še nedolgo nazaj zdelo neprekosljivo. To še ni vse, ni konca.
V glasbenem izrazu se vse bolj ukvarja reverb ki skoraj postane vodilni motiv. Igra se z njim, ga vrže naprej in malce zaduši bazo z mešanjem obeh struktur. Zveni zelo psihodelično in eksperimentalno še močneje od "Re:". Brez dvoma je vstopil v novo kitarsko reverb-sample fazo in ustvaril prepoznaven pečat ki lahko ostane dolgo časa. Morti. Mogoče le začasno. Človek ne more biti prepričan v to.
Zaplet je spet čuden. Odpirja se z otroški spomini okrog Savinje, gimnazij in zaselkov, soldatnoga bala brez olja in kisa, Vučka ki se utaplja, vodenki iz Aera, bombico za nalivno pero ko še ni bilo Bauhausa in Ikeje, Matej je bil preneumen za tenis in pretežak za badmington. Takrat je bilo veliko snega, zdaj ga sploh ni. Čaka se pa ga ni. Nekaj se premika med grobovi. Denes je vse drugače: pravi vremenarji bi popizdili, radarske slike bi jih posilile, potem bi jih posilili še poštarji, ciklonski in anticiklonski obrtniki. Pravično da se kopja zlomijo, tarzani pocrkajo, vedeli bi radi kdo je popil vso Donavo. Izkušnje učijo: nevihta bo. In tako vsepovsod. Čigava palica bo zmagala (general je v šotoru z mažoretko), žepari se za žepi podrepnikov, v kleti življenje laže, knjige se zvijejo od vlage... Prihodnost je vprašljiva. Eno je varno: nič ni več gotovo. Počitek je za lene.
Naslovi: 1.Obet, 2.Vučko, 3.Bele igre, 4.En kurc mi je do grozdja, 5.Ivo, če boš zdaj rohnel, 6.Nicht, 7.Breda zgolj kot orožje, 8.Še dodam