Izdan 19. decembra je Matejev zadnji, 33. album v letu 2022, ki ponovno zaokrožuje sezono z impresivno količino izdaj. In takoj se na prvi pogled zdi, da gre za EP, saj ima le 4 skladbe, ki pa so nenavadno dolge, tako da je dolžina albuma skoraj 40 minut, kar pa že dolgo nismo slišali od njega. Po drugi strani je bila njegova navada, da dela v takšnem razpoloženju dostavi v novoletnih in božičnih dneh, a tokrat se je odločil narediti drastično spremembo in ustvariti ambientalno delo brez vremenskih vplivov, ki ga je mogoče vstaviti v kateri koli letni čas od poleti, jeseni, zime in pomladi za kakšno obletnico ali praznična praznovanja. Kitaro igra nonšalantno, ne da bi se obremenjeval s formati od otvoritvenega instrumentala "Zgodnje jutro", preko skoraj 13-minutnega "Koralni greben" v kombinaciji recitacije in polmelodičnih zapetih arij, ki jih spremljajo razkompozicijski odmori, in nato trden kitarski riff "Gospa" se zavihti, spodkopava Bo Diddleevovo cut chug blues maniro za celih 11 minut, da potopi končnega "Pacifist" v fino ambientalno dekoracijo s številnimi disonancami in tistimi zelo redkimi potezami z uporabo sintetičnih harmonij, ki ustvarjajo določeno variacijo post-rocka.

Koralni greben:



Pacifist:



Lirično je obsežen z dolgimi kiticami, ki se sprehajajo po pokrajinah, in idilo, v katero v metafore postavlja številne črtice in zgodbe iz običajnega družbenega življenja, da na koncu "Svetilnik" ni le objekt za osvetlitev morja, temveč prepotrebno in redek alegorični svetilnik v gosti megli družbenopolitičnega konformizma ter človeških predsodkov in napačnih predstav.

Naslovi: 1.Zgodnje jutro (instr.), 2.Koralni greben, 3.Gospa, 4.Pacifist

ocjena albuma [1-10]: 8

horvi // 29/09/2023